sem vesela, da ste naše gore list, s Cola. Po svoji mami sem Vipavka iz Dobravelj pri Ajdovščini, kjer sem preživela velik del svojega otroštva. Na Predmejo tudi občasno prihajam, saj imam sorodnico v vašem kraju, upokojeno učiteljico Zoro Albino Velikonja.

Lep vipavski pozdrav
Tatjana

Naj vam vejica mimoze z Obale polepša dan

MIMOZA

Mimoza,
sončna luč,
lahkotno te čuti moje srce.

Pridi, naslonjena na žarek
poletne svetlobe luči,
razcvetela v popke zlatega kipenja.

Klopčič sanj,
stkan iz rumenih iluzij,
sadež ljubosumja,
v samotarsko lepoto zazrta roža,
kita drobnih skrivnosti,
ki me preseljuješ k sončnemu zatonu.

Razletelo se je sonce
s tisoč očmi,
z bliski ljubkosti,
jasnim nasmehom,
s pojočo okarino harmonije svetlobe,
skrite za vsakodnevnim padanjem
svoje ljubezni v morje.

Za skromno željo ljubezni
toliko sramežljivega kipenja,
toliko veselega prebujanja,
toliko izbrušene miline.

Kradem tvojo
in ti dodajam svojo ljubezen.
Verižim čustva
in netim ogenj svojega upanja.
Globoko v očeh mi rišeš
skalo pozlačenih barv,
ki so raztopile sonce.
Vrejo hrepenenja
na pecljih tvojih kodrov.
Obrobljam svoje besede
s sončno govorico,
ki neti kresove hrepenenja.

Zaprem oči,
mistična roža,
odmev razkošja radosti,
lastovka z negibno plavutjo cvetenja.

O sladka pijana
in čarobna mimoza,
smehljajoča sramežljivost moje mladosti.

Dih topline in nežnosti,
kako še dišiš po laseh,
ki sem jih ljubila v tvojem vonju.

Cvetna lahkotna mamljivost,
rumenopecljavka pršeča rose neba
z milino dekliške dlani,
raztrosi po svetu pelod moje ljubezni!

Spim in bedim.
Oboje hkrati.
Na mejniku dveh skrajnosti.
Na ugretem prostoru.
S svojim težiščem.
Sem. Instanca telesa.
Obris notranjosti.
Duhovno oko.
Živčni končič s pratelesom.
Jezik prihodnosti.
Analogija. Dvojno gibanje.
Armatura duha. Njen soobstoj.
Modulirana bližina duše.
Skladatelj njenih zvokov.
Diham. Delujem. Uresničujem.
Skozi neskončni krog.
Razgrajujem telo.
Ga zlagam v dušo.
Nezavedno. Ekspanzivno.
Oživljam svet.
Po meri giba.
Zatiskujem se v telo.
Sem naličje tisočerih enigem.
Hrepenenje.
Molk. Tišina. Glas. Gib.
Vstop in izstop. Iz sebe.
Psihično utelešenje cilja.
Približek v vzvišeni goloti dotika.
Torzo kozmičnega drevesa.
Resnica biti. Odznotraj.
Zgane se luč. Nastopi rojevanje.
Duhovno – čutno. Suvereno.
Lahkotno valujoče čez morje.
Poželjivo z namenom.
Z zavestjo. S spolnitvijo.
Cvetenje in zorenje.
Izžarevanje sadeža.
Gib, ki se pusti dotakniti srca.
Maska enigme.
Mistična. Stanje zavesti.
Sončna luč.
Pot skozi steno preizkušnje.
Klic piščali človekovemu duhu.
Zlate zavese zastirajo noč.
Berem luč. Iščem se v sebi.
Izstopam iz sebe.