…letošnjega dopusta, samo še par dni lenarjenja, potem pa se bo ponovno vrnil običajen ritem (bolj ali manj suhoparnega) vsakdana. Morje je za mano in začuda se danes zjutraj nisem zbudil z melanholijo v trebuhu. In to kljub temu, da sem skoraj zapadel v depresijo, ko smo včeraj zvečer iz jadranskih 35 prišli na podkrajskih 16°C in med potjo le za las zgrešili tudi neurje s točo v Ilirski Bistrici in okolici. Mogoče sem pa letos res dovolj napolnil baterije, da me vsaj nekaj mesecev nič ne spravi s tira. Osem dni brez kapljice dežja, morski zrak in čista slana voda v kombinaciji s prijetno družbo pri meni delajo čudeže.
In seveda sem tudi letos ob morju spoznal nekaj stvari:
- da nisem več mlad, ker me je nekdo vprašal, če me lahko tika (in seveda sem z veseljem dovolil).
- da je lepo oditi na dopust brez pričakovanj, ker letos pravzaprav nisem vedel, kam grem in delno niti s kom grem.
- da je nujno, da včasih izpustiš kontrolo nad vsem iz rok in enostavno počneš, kar počnejo ljudje, ki te obkrožajo (in potem ugotoviš, da nimaš vedno prav).
- da so kraji, ki na razglednici izgledajo grdi in pusti, lahko v resnici čudoviti.
- da je plavanje v morju sredi ničesar, kjer nikjer ne opaziš niti najmanjšega znaka civilizacije, skorajda prava transcendenca.
- da je manj lahko več.
- da je glasba, ki ljudi spravi v dobro voljo v vsakem primeru dobra, pa čeprav tebi ni preveč všeč.
Če pa me kdo vpraša, kakšna je bila knjiga, ki sem si jo pripravil za letošnji oddih na morju, mu ne morem odgovoriti, saj mi je uspelo prebrati zgolj kakšnih 70 strani. Pravzaprav mi ni bilo potrebno zapolnjevati časa z branjem in tudi tako je prav. In ja, letos sem plaval toliko, kot še nikoli.
Morje samo za nas, brez direndaja v vodi
Raj za kopanje sredi ničesar in naš bazni tabor nekje tam vmes…
…in še z druge perspektive (tam spodaj je bilo res čudovito plavati)
Za konec pa še tole, kar me bo še kar nekaj časa spominjalo na letošnji dopust (in ni mišljeno kot reklama):
.
